Odpiranje vrat za spremembe v poštni mreži

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Akos), ki je med drugim zadolžena za regulacijo področja poštnih storitev, je objavila predlog novega splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. To po odločbi Akosa izvaja Pošta Slovenije.

S predlogom agencija odpira vrata za nekatere spremembe v poštni mreži. Okrepila bi vlogo tako imenovanih premičnih pošt (sprva smo pisali, da bi omogočila njihovo uvedbo, a so nas s Pošte opozorili, da to obliko pošt že imajo), sprostila zahteve glede rokov za dostavo pošiljk ter spremenila kriterije za omrežje poštnih nabiralnikov.

Sindikat presenečen

Poudarimo, da spremembe še niso dejstvo, za zdaj gre za predlog. Tega je agencija sredi oktobra poslala v javno obravnavo, ki se zaključi v soboto, 15. novembra. Kot je ob objavi zapisala agencija, želi s spremembami zagotoviti večjo predvidljivost zakonodajnega okvirja in postopnost v prilagajanju spremembam v okolju.

Sprememba akta pa je presenetila Sindikat poštnih delavcev. “S Pošto je bilo to najbrž usklajeno, ampak nas kot socialnih partnerjev o predlogu agencije ni nihče obvestil,” je za Forbes Slovenija povedal pooblaščenec sindikata Saša Gržinič. Skrbi ga, da bodo predlagane spremembe vodile v odpuščanja, zapiranje poštnih poslovalnic in slabšanje storitev za prebivalce.

Za več pojasnil o tem, kaj bi novosti pomenile za zaposlene ter prebivalce, smo se obrnili na Pošto Slovenije. A iz državnega podjetja so nam sporočili, da v trenutni fazi dokumenta ne morejo komentirati ter nas napotili na Akos. Tudi na odgovore agencije še čakamo.

V predlogu sicer piše, da naj bi spremembe začele veljati s prihodnjim letom. Kaj predlaga agencija?

Premične pošte in avtomati

Že nekaj let so alternativa klasičnim poštnim poslovalnicam pogodbene pošte. Gre za poslovalnice, ki jih upravljajo pogodbeni partnerji pošte, na primer trgovine, gostilne, bencinski servisi … Predlog Akosa pa je, da bi zdaj tudi premične pošte pod določenimi pogoji veljale za enakovredne poštam in pogodbenim poštam.

Kaj to pomeni? Po trenutno veljavnem aktu mora Pošta v vsaki občini zagotoviti vsaj eno pošto ali pogodbeno pošto, po novem pa bi lahko ta kriterij izpolnila tudi s premično pošto. Poleg tega trenutno velja pogoj, da za 95 odstotkov prebivalcev Slovenije zračna razdalja do najbližje pošte ali pogodbene pošte ne sme presegati 4,5 kilometra, po predlogu agencije pa bi tudi ta kriterij Pošta lahko izpolnjevala s premičnimi poštami.

Kot pravi Gržinič, so nekaj podobnega na Pošti v preteklosti že preizkušali. Omeni primer, ko je v nekem naselju prišlo do ukinitve pogodbene pošte in v kratkem 30-dnevnem roku niso mogli zagotoviti novih prostorov. Namesto v poslovalnici je pošta v takem primeru storitve začasno opravljala kar v vozilu. “Poštar je v delovnem času poslovalnice čakal v kombiju. S sabo je imel pakete in pisma, ki so jih stranke lahko prevzele, pa tudi tehtnico in znamke, da je lahko sprejemal pošiljke,” je ureditev opisal Gržinič.

Gržinič se boji, da bi to osiromašilo ponudbo v manjših krajih, če bi premične pošte opravljale le univerzalne poštne storitve. Pri tem bi morale biti v skladu z Akosovim aktom premične pošte vsak delovni dan odprte nepretrgoma najmanj eno uro. ‘Navadna’ ali pogodbena pošta pa morata biti odprti vsaj dve zaporedni uri.

Po predlogu sprememb akta bi pošta storitve lahko izvajala tudi s samopostrežnimi kontaktnimi točkami, kar Gržinič primerja s samopostrežnimi blagajnami v trgovinah.

Meni, da Akos avtomatizirane točke in premične pošte uvaja zato, da bi Pošti olajšal stroškovno optimizacijo, ker je zanimanja za pogodbene pošte malo. Po podatkih na spletni strani Pošte Slovenije je delež pogodbenih pošt v Sloveniji 30-odstoten, medtem ko je v Avstriji 76-odstoten, v Nemčiji pa na tak način delujejo že skoraj vse poštne poslovalnice.

Rahljanje rokov za dostavo pošiljk

Spremembe akta bi vplivale tudi na dostavo prednostnih in neprednostnih pošiljk. Če zdaj velja, da mora biti vsaj 95 odstotkov prednostnih pošiljk dostavljenih v enem delovnem dnevu, bi se ta delež z novim aktom zmanjšal na 90 odstotkov. V dveh delovnih dneh bi moralo biti nato dostavljenih 95 odstotkov prednostnih pošiljk (zdaj 99,5 odstotka), v treh delovnih dneh pa 99 odstotkov (zdaj 100 odstotkov).

Pri neprednostni pošti pa bi po novem bilo treba raznositi 95 odstotkov pošiljk v treh delovnih dneh, medtem ko zdaj velja, da je treba enak delež teh pošiljk raznositi v dveh delovnih dneh. V štirih delovnih dneh bi bilo nato treba dostaviti 99 odstotkov neprednostnih pošiljk, zdaj pa akt zahteva, da morajo biti v tem roku dostaviti vse.

Drugačna merila za poštne nabiralnike

Poenostavili pa bi tudi kriterije omrežja poštnih nabiralnikov. Nova kategorizacija bi zahtevala, da bi bili poštni nabiralniki “gosteje posejani” v naseljih, ki imajo med 24.500 in 75.000 prebivalcev. Izvajalec poštne storitve bi moral po novem v naseljih z med 5.001 in 75.000 prebivalci zagotoviti vsaj en nabiralnik na vsakih 1.000 prebivalcev, v naseljih z več kot 75.000 prebivalci pa vsaj enega na vsakih 1.500 prebivalcev.

Pozivi k prestrukturiranju

Pošta Slovenije je lani prihodke povečala z 282 na 295 milijonov evrov, pri pisemskih pošiljkah pa z 211 na 218 milijonov evrov, a leto sklenila s 6,4-milijonsko izgubo v segmentu izvajanja univerzalne poštne storitve ter 2,2-milijonsko izgubo iz poslovanja.

V Sindikatu poštnih delavcev so že sredi septembra opozorili, da bi se morala Pošta Slovenije ob usihanju osnovnega posla prestrukturirati. Ob tem so predlagali več rešitev po vzoru drugih evropskih držav, na primer, da bi pošta opravljala storitve upravne enote in dolgotrajne oskrbe.

Vendar odziva vodstva Pošte ali vladajočih niso dobili, pravi Gržinič. “Edini cilj ukrepov je nižanje stroškov, ne pa izboljšanje storitev. Idej je milijon, samo nekdo bi se jih moral lotiti,” meni sindikalist.